Juta Krulc

Po tem je postala samostojna oblikovalka vrtov, oblikovala jih je več kot 400, in utrla pot vrtni arhitekturi, na pobudo svojega zeta, likovnega umetnika Tomaža Kržišnika, pa je konec sedemdesetih letih prejšnjega stoletja za domačo hišo v Žireh začel nastajati tudi vrt z njegovim imenom. Od vsega začetka naprej je bil to družinski projekt, v katerega je bila poleg Jute in Tomaža vpletena tudi Jutina hči Maja, danes pa sta vanj vključena tudi Jutin vnuk Tadej, zaradi katerega je na vrtu začela saditi jestljive rastline in cvetlice, in njegova Sonja, ki nadaljuje Jutino dediščino.

Ta je že zdavnaj prerasla vrt in postala park, ki se na široko razprostira ter daje dom različnim drevesnim vrstam, od javorjev do brez, drenov, vrb, japonskega šipka ... Tukaj dišijo potonike, več vrst vrtnic in perunik, rododendroni in azeleje, če omenimo samo nekaj prebivalcev vrta. Danes je to prostor, v katerem se dan odene v zeleno in polzi med vejami, listjem, travami, cvetlicami, včasih v sončnih žarkih, drugič v monsunskem deževju, pa spet v jutranjih meglicah in rosi.

Vrt ni nikoli isti, gospodarijo mu narava z letnimi časi, v katerih pride do izraza Jutina premišljena zasaditev in večna želja, da bi vsi njeni vrtovi nastajali v močni povezavi z okolico, kjer se nahajajo.

Verjela je, da je vrt treba znati videti, opazovati in z njim živeti, saj mora biti lastniku v srečo in veselje. Vsak vrt potrebuje načrt, zato se mora znanje o rastlinah ujemati z naravo, ki vrt obdaja, da je slika popolnoma skladna.

Do samega konca svojega dolgega življenja, dočakala je 102 leti, je Juta ustvarjala v tem duhu in se nikoli ni prenehala izobraževati, svoje znanje je nabirala doma in v tujini, prijateljevala je z Jeleno de Belder Kovačič in številnimi drugimi priznanimi strokovnjaki s področja urejanja vrtov. Njena družina nadaljuje njeno nikoli končano delo, saj kdor seje vrt, seje ljubezen, pravijo. 

Vrt Tomaža Kržišnika je namenjen tudi vodenim ogledom, javnim dogodkom, dražbam, porokam in kot doživetje v restavraciji Eden.